Nasveti za gojenje paradižnika

Lega

Paradižnik potrebuje svetlobo in toploto. Na soncu lahko sadike paradižnika obrodijo sadno sladke plodove, ki dozorijo na soncu.
Za gojenje so idealne tople temperature, višje od 15 °C. Mlade rastline zato do sredine maja postavljamo na okensko polico ali v svetel rastlinjak, če je vreme še hladno. Po tem lahko rastline prestavimo na prosto. A pozor: nežne rastlinice obvezno previdno utrdimo in navadimo na sonce, sicer jim grozijo sončne ožige (uničenje listne površine zaradi UV-žarkov).

Paradižnik na prostem zaščitimo pred krompirjevo in paradižnikovo plesnijo tako, da ga posadimo na zaščiteno in zračno mesto, po možnosti s streho. Rastlinjaki morajo biti dobro prezračeni, da je zagotovljena nizka vlažnost in dostop čebelam za oprašitev.

Zalivanje in gnojenje

Svoje sadike paradižnika zalivajte redno; najprimernejši čas je zjutraj. Enakomerna preskrba z vodo pomaga preprečiti t. i. gnilobo na muhi ploda, kar je pomanjkanje kalcija na konici ploda.
Nasvet vrtnarja: Kot pomoč pri zalivanju tesno ob rastlini postavimo glinen lonec, ki se hitro napolni z vodo; voda nato počasi odteka skozi odvodno luknjo in ponikne v tla, ne da bi pri tem izpirala zemljo. Da se izognemo boleznim pri zalivanju, pazimo, da listov ne oškropimo ali zmočimo.

Za razkošno rast in okusne paradižnike potrebujejo rastline humusna tla, bogata s hranilnimi snovmi, in dovolj »hrane«. Upoštevajte: Preveč dodajanja dušičnih gnojil lahko povzroči povečano vegetativno rast, kar pomeni, da se rastlinam bohoti samo zelenje, oblikuje pa se le malo cvetov oz. plodov. Zato izberite npr. gnojilo za paradižnik z manjšo vsebnostjo dušika.

Dodatni nasveti za gojenje:

  • Razdalja med rastlinami naj bo pribl. 60 x 80 cm (pri paradižnikih z oporo).
  • Odstranjevanje ali trganje zalistnikov pomeni v jeziku vrtnarjev odstranjevanje stranskih poganjkov iz listnih pazduh. Tako imajo sadike paradižnika na voljo več svetlobe in rast se bo osredinila na plodove. Odstranjevanje zalistnikov je priporočljivo pri vseh visokih, pokonci rastočih paradižnikih. Pri grmičastem in lončnem paradižniku ter paradižniku v obešanki pa zalistnikov ne odstranjujemo.
  • Palice: Sadike paradižnika za optimalno rast potrebujejo oporo (izjema: grmičast paradižnik in lončni paradižnik). V trgovinah v ta namen prodajajo spiralne palice, ki so zelo primerne za vzpenjanje rastline. Seveda lahko uporabimo tudi običajne lesene palice ali pa rastlino speljemo po žici ali žični mreži. Pri tem so lahko v veliko pomoč sponke iz umetne mase.
  • Še ne popolnoma zreli plodovi lahko dozorijo, če jih v stanovanju postavimo na temno mesto.
  • Za zaščito pred glivičnim obolenjem krompirjeve in paradižnikove plesni opore po uporabi očistimo. Če imamo možnost, paradižnike naslednje leto posadimo na drugo mesto (kolobarjenje).
  • Lahko jih gojimo tudi v večjih posodah ali neposredno v vrečah s substratom (to je tudi alternativa za kolobarjenje). Pred posaditvijo na spodnji strani loncev oz. vreč s substratom naredimo luknje za odvajanje vode. Tako preprečimo, da bi se voda zadrževala.
  • Paradižnik je samooplodna rastlina, torej ni odvisna od peloda drugih sadik paradižnika. Za oprašitev so odgovorni veter, žuželke in tresljaji. Zato vrtnar pri gojenju v rastlinjaku stebla rastlin previdno stresa, da zagotovi oprašitev. Najpomembnejši opraševalci, kot so npr. čebele in čmrlji, bi morali imeti dostop do sadik paradižnika. Te žuželke namreč pri iskanju nektarja rastline zanesljivo oprašijo.

Posebnosti cepljenega paradižnika

Pri cepljenih sortah je na podlago, ki pripada robustni sorti, odporni proti boleznim, cepljena aromatična in posebno rodna sorta. Oba dela rastline se med seboj povežeta in skupaj zrasteta v cepljeno rastlino. To ima naslednje prednosti: cepljena rastlina ima v primerjavi z necepljenimi rastlinami občutno večji pridelek, močno rast, posebej kakovostne plodove in liste ter je posebej odporna proti škodljivcem in boleznim.

Cepljen paradižnik ima tako močno rast, da lahko rastlino vzgojimo na dva ali tri vrhove (poganjke). Zanimiv način uporabe so predvsem špalirji paradižnika na balkonih, terasah in v rastlinjakih.

Pri cepljenih rastlinah pazite, da cepljeno mesto ostane nad zemljo. Le tako lahko podlago optimalno zaščitimo pred boleznimi, ki se prenašajo z zemljo.